Fotoklub Maribor

društvo v javnem interesu Republike Slovenije na prodročju kulture, odločba MK 026/12/01/18

Židovska ulica 6, p.p. 1512 2001 Maribor, Slovenija

e-mail: fotoklubmb@gmail.com

Davčna številka: 74935887,

Matična številka: 5124425

Štev. transakcijskega računa: SI56 04173-0000660182 NOVA KBM

                                                 SI56 6100 0000 9320 010 DELAVKSA HRANILNICA

 

Uradne ure ob torkih med 18.00 in 19.00.

 

PRETEKLOST:

Marca 1936 je bil ustanovni občni zbor Fotokluba Maribor. Njegov prvi predsednik je bil dr. Jože Goričar, prvi tajnik Viktor Pohar in prvi blagajnik Janko Dekleva. Po odhodu dr. Goričarja iz Maribora je vodstvo kluba prevzel Marjan Pfeifer st. nato inz. arh. Viktor Višič in tik pred drugo svetovno vojno dr. Valentin Kušar. Med člani srečujemo imena kot so: Marjan Pfeifer st. Vlado Cizej, Janko Dekleva, Viktor Vičič, Franjo Pivka, Vlado Bertoncelj, Milan Ralca, Franc Weissensteiner, Vlado Simončič in druga.

Med okupacijo je klub preneha delovati. Društvena lastna je bila zaplenjena in arhiv uničen.

Po drugi svetovni vonji je bil 20. Decembra 1945 obnovitveni občni zbor. Predsednik je postal Fran Hlupič, ki je to funkcijo opravljal do 1960. Od tedaj pa do danes so klub vodili: Sinon Tihec, Franjo Vršič, Zmago Jeraj, Dragiša Modrinjak, Bogo Čerin, Branko Koniček, Fravc Vogelnik in Branimir Ritonja.

 

DANES:

Fotoklub Maribor  združuje vse, ki so si za medij izražanja izbrali fotografijo, že od leta 1936. Je edini, ki v slovenskem prostoru deluje neprekinjeno. Člani kluba s svojim znanjem in ustvarjalnostjo vseskozi bogatimo kulturno identiteto našega okolja. V Fotogaleriji STOLP (najstarejša Slovenska galerija  za fotografijo v Sloveniji), vsako leto v povprečju pripravimo do 12 razstav, v drugih razstaviščih pa še vsaj enkrat toliko. V Ateljeju za umetniško fotografijo se vsako leto zvrsti več tečajev, delavnic, seminarjev, okroglih miz in avtorskih predstavitev, projekcij. Sodobno opremljen fotografski atelje uporabljamo člani kluba za svoje ustvarjanje. Namenjen pa je tudi rezidenčnim udeležbam. V kletnih prostorih Fotogalerije STOLP, kjer je uradni sedež kluba, je urejen fotografski laboratorijih oz. foto temnica v kateri je mogoče razvijati in povečevati črno bele fotografije po klasičnem postopku.   Sodelujemo z različnimi institucijami, galerijami, društvi, zavodi in v sodelovanju  na različnih prireditvah vodimo delavnice, fotografske šole, natečaje, raztave, so mentorji na šolah. Fotografska dela članov so praktično v vseh stalnih galerijskih zbirkah po Sloveniji in tudi v tujini. Člani so za svoja umetniška ustvarjanja prejeli številne nagrade in priznanja. Najdemo jih tudi med Prešernovimi in Glazerjevimi nagrajenci. 

 

Delovanje kluba je usmerjeno na  tri osnovna področja:

  • klubska dejavnost, razgovori o fotografiji, spodbujanje avtorske fotografije članov kluba, pomoč pri pripravi samostojnih projektov v različnih galerijah in razstaviščih, foto delavnice, EX Tempori, izleti, ter sodelovanje na fotografskih natečajih;

  •  delovanje oziroma upravljanje in vodenje Fotogalerije Stolp, ki predstavlja najvidnejši aspekt delovanja kluba;

  • aktivnosti v Ateljeju za umetniško fotografijo, kjer se prirejajo seminarji, delavnice, tečaji, klubski večeri, projekcije ter gostovanja tujih ustvarjalcev. Sodobno opremljen atelje je namenjen tudi članom, da v njem ustvarjajo.

 

 

Statut društva:

STATUT FK MB 2013.pdf (125,9 kB)

 

Pristopnja izjava:

PRISTOPNA IZJAVA.doc (467 kB)

 

 

Zgodovina kluba

 

Leta 1936 je bil ustanovljen Foto in kino klub Maribor (od leta 1974 Fotoklub Maribor). Marca istega leta je bil ustanovni občni zbor. Njegov prvi predsednik je bil dr. Jože Goričar, prvi tajnik Viktor Pohar in prvi blagajnik Janko Dekleva. Po odhodu dr. Goričarja iz Maribora je vodstvo kluba prevzel Marjan Pfeifer st., nato inž. arh. Viktor Vičič in tik pred drugo svetovno vojno dr. Valentin Kušar (Simon Tihec, Ljudska tehnika v Mariboru včeraj in danes, Zveza društev za tehnično kulturo Maribor 1977–1979).

Po drugi svetovni vojni je klub do leta 1960 vodil Fran Hlupič. V tem času je bila dejavnost kluba usmerjena predvsem v izobraževanje in prirejanje številnih tečajev. Po letu 1960 je v klub prišla mlajša generacija ustvarjalcev, ki so na fotografskih razstavah dosegali uspeh za uspehom. Vrh je ta generacija dosegla leta 1971 z razstavo Fotografija Mariborskega kroga in leta 1973 z razstavoVidiki in usmeritve.

Fotoklub Maribor je bil vse do konca 80-ih nekakšna akademija za sodobno  fotografijo, na kateri so številni avtorji pridobivali znanje, ki jim je omogočilo samostojno ustvarjanje in pozneje nadaljevanje študija fotografije v tujini. Žal se je večina teh, danes uglednih avtorjev, od kluba oddaljila, kakor da se sramujejo tega, kar jim je klub v preteklosti dal in tukaj pridobljenega znanja, ki jim je omogočilo, da so se lahko vpisali na ugledne fotografske šole v tujini. Po vrnitvi pa so mu po večini obrnili hrbet.

Pred leti se je klub znašel na razpotju. Veliko število fotografskih natečajev, katerih cilj je le pridobivanje točk za fotografske nazive, ki jih podeljujeta zveza in Mednarodna zveza za umetniško fotografijo (FIAP), ni kriterij za kakovost, kaj šele napredek v fotografski umetnosti, razen pri posameznih izjemah. Kot posledica tega se je Fotoklub Maribor znašel pred dilemo, kako naprej.  

Danes je delovanje kluba usmerjeno na  tri osnovna področja:

  - avtorsko fotografijo članov kluba, pomoč pri pripravi  

    samostojnih projektov v različnih galerijah in razstaviščih ter

    sodelovanje na fotografskih natečajih,

  - delovanje oziroma upravljanje in vodenje Fotogalerije Stolp, ki

    predstavlja najvidnejši aspekt delovanja kluba ter

  - aktivnosti v Ateljeju za umetniško fotografijo, kjer se prirejajo 

    seminarji, delavnice, tečaji, klubski večeri, projekcije ter  

    gostovanja tujih ustvarjalcev.

 

 

Morda so prav to naloge, ki se pričakujejo od današnjega Fotokluba, da namreč ustvarjalcem na področju fotografske umetnosti omogoča optimalne pogoje za delo, da je ponudnik kulturnih dobrin – pripravlja in organizira razstave v Fotogaleriji Stolp, jih posreduje drugim galerijam ter razstaviščem, pripravlja projekcije v Ateljeju za umetniško fotografijo, ob tem pa tudi ohranja kulturno dediščino na področju fotografije, zbira in ureja arhive preminulih avtorjev, se ukvarja z založništvom, izdajo monografij, katalogov s preglednih razstav, biltenov, urejanjem spletne strani in seveda izobražuje, pripravlja delavnice, seminarje in tečaje.

 

Žal v spremenjenih družbenih vrednotah delovanje kluba zahteva vse več sredstev, saj časi volunterstva očitno minevajo. Vedno manj je tistih, ki so v klubu pripravljeni delati prostovoljno, kaj šele pripraviti tečaje, seminarje ali delavnice. V klubu le še peščica pozablja, da je denar postal sveta vladar.

 

Bodočnost kluba je tako prepuščena tistim, ki ga nesebično vodijo in pripravljajo različne dejavnosti, ter zaposlenim v programu javnih del in evropskih zaposlitvenih skladih, brez katerih si delovanje kluba, galerije in ateljeja ni mogoče predstavljati v takšnem obsegu, kot ga poznamo danes. Prav s profesionalnim vodstvom in sposobnim kadrom bo Fotoklub Maribor tudi v prihodnje odigral vlogo, ki jo ima v sedanjem kulturnem prostoru.